Na voljo je veliko različnih vrst visoke šote z različnimi značilnostmi. Značilnosti šote so med drugim odvisne od globine, na kateri jo kopljejo, metode izkopavanja in podnebnih razmer na nahajališču. V nadaljevanju bomo opisali vrste šote iz profilnega prereza tal od zgoraj navzdol.
Zgornja plast šote
Zgornja plast predstavlja vrhnji del šotnega profila. Po nemških predpisih o rezanju šote je treba to plast po izkopu bele in črne šote položiti na peščeno podlago. Ko se območje spremeni v kmetijsko zemljišče, to preostalo šoto globoko zaorjejo in vmešajo v peščeno podlago. Trenutno je mogoče pridobiti dovoljenje za uporabo te zgornje plasti šote tudi v sadilnih mešanicah. Pomanjkljivost zgornje plasti šote je v tem, da nima vedno homogene sestave.
Šota iz šotnega maha
Šota iz šotnega maha je mlad, delno razkrojen šotni mah, ki lahko zadrži od 10- do 12-kratno lastno težo vode. Ta vrsta šote je svetle barve in sestavljena skoraj izključno iz različnih vrst šotnega maha. Šota iz šotnega maha je relativno mlad organski material, zato se razkroji hitreje kot šota starejše vrste. Šota iz šotnega maha izvira iz severne Evrope in se danes v glavnem uporablja v dragih vrstah sadilnih mešanic.
Šotni prah
Šotni prah pridobivamo iz vrhnje plasti šotnega profila. Snov je svetlo rjava in le nekoliko razkrojena. Šotni prah lahko zadrži vsaj 8-kratno lastno težo vode. Vodo absorbira in sprošča počasneje kot šota iz šotnega maha. Šotni prah je na voljo v fini, običajni in grobi različici, odvisno od metode pridobivanja.
Fino šoto kopljemo vodoravno, tako da jo režemo po plasteh, posušimo ter poberemo. To je verjetno najcenejša metoda. Za pridobivanje grobe šote z večjimi delci je treba uporabiti dražjo metodo navpičnega kopanja.
Črna šota (ki ne izvira iz permafrosta)
Črna šota, ki ne izvira iz permafrosta, znana tudi kot stara šota, šampinjonska šota ali šota za gojenje v zabojih, ni primerna za sadilne mešanice, saj se pri sušenju zelo skrči in nato vode ne zadržuje več dobro. Če jo temeljito posušimo, postane zelo trda šota (stisnjena šota), ki jo je mogoče uporabljati kot gorivo.
Vrtna šota
Vrtna šota je pomemben vir v proizvodnji sadilnih mešanic. Nastane z zmrzovanjem mokre črne šote. Kakovost vrtne šote je odvisna od obsega zamrznjenosti. Zamrzovanje črne šote izboljša njeno sposobnost zadrževanja vode in zmanjša krčenje. Po sušenju lahko vrtna šota zadrži vsaj 4-kratno lastno težo vode. Vrtna šota je temno rjave barve, ki je dober pokazatelj, da je že dosegla visoko stopnjo razkroja. Sestavljena je iz zelo majhnih delcev, zaradi česar je vsebnost zraka v njej relativno nizka.
Barvna šota
»Barvno« šoto pridobivamo iz plasti med slojema bele in črne šote. Ta plast je bolj razkrojena kot bela šota in ima barvo nekje med barvo bele in črne šote. Barvna šota lahko zadrži manj vode kot šotni prah ali šota iz šotnega maha.
