Kokosova šota je ostanek po odstranjevanju vlaken z najbolj zunanje lupine kokosovega oreha. Deset stoletij je trajalo, da je ta odpadni material postal substrat prihodnosti. Prvi opis postopka predelave kokosovega oreha izvira iz 11. stoletja in so ga zabeležili arabski trgovci.
Zgodovina
Leta 1290 je proces pridobivanja vlaken iz kokosovih orehov opisal Marco Polo. Ta proces je stoletja ostal nespremenjen. Kokosova šota je bila odpadna snov iz tovarn, ki so kokosova vlakna uporabljala kot surovino za izdelavo mornarskih vrvi, sedal pri stolih in polnil za ležišča.
Leta 1862 je John Lindeley, botanik, vrtnar in tajnik Kraljevega hortikulturnega društva uvedel kokosovo šoto kot rastni substrat v angleški hortikulturi. Po uspešnih poskusih v vrtovih društva je prišlo do zapletov zaradi škodljivih snovi, ki so naravno prisotne v tem materialu, in dejstva, da je bilo znanje o njegovi uporabi še vedno v povojih. Končno je njegova slaba kakovost različnim vrstam rastlin povzročila preveč težav, tako da je uporaba kokosa v kmetijstvu upadla. Nadaljnjih 100 let je preteklo, preden je bil kokos kot potencialni rastni substrat odkrit znova. Nove tehnike in analitične metode so omogočile, da so kokos spremenili v dragocen rastni substrat. Takrat je postalo mogoče na kokosu uspešno gojiti veliko različnih rastlin.
CANNA je bila kot slavna pionirka navdušena nad potenciali tega izdelka. Po več letih raziskav je uspešno ustvarila nov substrat skupaj s posebno hranilno raztopino zanj. Bila je prva, ki je dala na trg kokosov substrat s certifikatom RHP – CANNA COCO.
Rastline kar vzkipijo iz kokosa
Vešč vrtnar, ki uporablja sadilne mešanice, je o svojih izkušnjah s CANNA COCO povedal: »Jagode so veliko debelejše in težje, kot sem navajen. In niso nabrekle in vodene, ampak res sočne. Kakor kaže zdaj, pričakujem večji pridelek, kot sem ga imel kadarkoli. Rastline sem gojil teden dni, na enak način kot prej v sadilni mešanici, in so naravnost vzkipele iz kokosa. Korenine rastejo kot plevel, rastline pa pridobijo na obsegu veliko hitreje kot običajno. Moje rastline še nikoli niso bile videti tako zdrave. Najboljša stvar je, da s kokosom ne moreš zgrešiti.«
Vzpon kokosa v hidroponiki
Po njegovi uvedbi pri gojenju vrtnic leta 1986 je postalo jasno, da lahko kokos postane idealni rastni substrat za razvoj korenin in s tem tudi močnejših rastlin. Vendar uspeha z vrtnicami na žalost ni bilo mogoče ponoviti pri vseh rastlinah. Kakovost kokosovega materiala ni konstantna, znanje o gojenju na kososovem substratu pa je bilo zelo pomanjkljivo.
V letu 1993 se je močno povečala potreba po alternativah za šotni mah in druge substrate, kot je kamena volna, družba CANNA pa je začela svoje prve poskuse s kokosom. To pa sprva ni prineslo izdelka, ki bi ga bilo mogoče tržiti, saj so si spoznanja »strokovnjakov« nasprotovala, rešitev za praktične težave pri gojenju na kokosovem substratu ni bilo. Če je želela ugotoviti potencial kokosa na objektiven način, družba CANNA ni imela druge možnosti, kot da pionirsko delo opravi sama. Čez dve leti je trgu ponudila CANNA COCO kot prvi komercialni kokosov izdelek (Nemčija, 1996).
Uvedba CANNA COCO na nemški trg je bila velik uspeh, zato ga je družba začela leta 1997 tržiti tudi na Nizozemskem. Po objavi rezultatov je bil vzpon kokosa neustavljiv in njegov tržni delež v vrtnarstvu se je izjemno povečal. Ob koncu leta 2000 je bilo na Nizozemskem skoraj 35 % vrtnic in 40 % jagod pridelanih na kokosovem substratu.
Potrdimo lahko, da je kokos dokončno pridobil svoje mesto med ostalimi substrati. Družba CANNA opaža trend rasti 15 % na leto do leta 2015 na celotnem trgu kokosovega substrata. Lastnosti kokosa so ugodne za veliko število sadilnih mešanic, saj omogoča preprost razvoj korenin in zadrževanje velikih količin vode v kombinaciji z dobro drenažo in visoko stabilnostjo materiala.
Švica goji na veliko
Ob koncu devetdesetih let 20. stoletja je bil nekdanji Grow Centre v Schliernu (blizu Züricha) eden od prvih, ki se je zanimal za CANNA COCO v času uvedbe. Heinrich in Gabriel, ki sta bila v trgovini zaposlena že od samega začetka, sta prevzela posel in nadaljevala pod imenom Growhaus. Od uvedbe substrata CANNA COCO sta povsem spremenila svoje mnenje o teh tropskih vlaknih.
Do nedavnega je trgovina imela v kleti poskusne postavitve za medsebojno primerjavo različnih priljubljenih substratov. Heinrich in Gabriel sta po intenzivnem preskušanju potrdila, da je CANNA COCO najučinkovitejši substrat. »CANNA je naš najljubši dobavitelj,« je Heinrich odkrito dejal. Ta gojitelj, ki je svoje izkušnje pridobil v legendarnem podjetju Gartnerei v Enetbruggu, hvali dosledno visoko kakovost palete izdelkov CANNA. »CANNA COCO je boljši od drugih substratov zlasti zaradi preproste uporabe. Razrežeš plošče, jih namakaš kakšno uro in že so pripravljene. Imamo tudi stranke, ki isto ploščo uporabijo šestkrat, mi pa omejimo uporabo na trikratno spravilo pridelka,« z nasmehom pove Heinrich. Poleg tega ekipa podjetja Growhaus opaža večjo odpornost proti glivam v sadilnih mešanicah.
Razlogov je dovolj, da bo uspešen trgovec substrat CANNA COCO in z njim povezano paleto hranil priporočil svojim strankam. Za povprečnega vrtnarja, ki se oskrbuje pri podjetju Growhaus, je z izdelki CANNA COCO povprečno povečanje pridelka za 10 % zlahka dosegljivo.
