HYDRO

Kamena volna in drugi inertni substrati

Hranilo CANNA HYDRO je posebej zasnovano za najboljše mogoče rezultate pri uporabi v kombinaciji z inertnim substratom. Kamena volna je inertni substrat, ki je najpogosteje uporabljen. Kamena volna se v nizozemskem vrtnarstvu veliko uporablja, saj izmed vseh inertnih substratov zagotavlja hiter razvoj dobrega koreninskega sistema, poleg tega pa jo je preprosto uporabljati in ima tudi dobre podporne lastnosti.

Substrati

Rastline, ki rastejo v kameni volni, ostanejo vzravnane brez dodatne podpore. Poleg kamene volne obstajajo še številni drugi inertni substrati. V tem poglavju bomo opisali tudi nekatere od teh, podrobneje pa se bomo posvetili gojenju na kameni volni zaradi njene primernosti in priljubljenosti.

Izvor gojenja na substratih

Čeprav so že prvi kmetje hitro odkrili, da rastline bolje uspevajo na ostankih drugih rastlin in iztrebkih, je preteklo na tisoče let, preden smo ljudje razumeli, zakaj natančno je to tako. Raziskave rastlinskih hranil so se pojavile že dolgo pred našim časom, so pa raziskovalci šele pred približno 150 leti ugotovili, točno katere snovi v iztrebkih hranijo rastline. Zaradi teh odkritij je nastala industrija umetnih gnojil.

Tik pred zoro tega obdobja je Napoleon na Nizozemskem uvedel monokulturo, gojenje ene kulture na posamezni njivi. Kombinacija teh novih sistemov je kmetijski pridelek povečala na nove ravni. Sprva so novosti dale izjemne rezultate, vendar se je ta uspeh kmalu preobrnil. Nihče ni bil seznanjen s temi metodami gojenja in prav gotovo se niso zavedali njihovih pomanjkljivosti. Zlasti je bila opazna škoda v pridelavi zelenjave. Leto za letom so uporabljali prekomerne količine umetnih gnojil in tako povzročili težave s strukturo sadilne mešanice in plodnostjo tal. Leto za letom so na istih njivah gojili isto monokulturo. Zato so monokulture prinesle številne nadloge. Nadloge, povezane s sadilnimi mešanicami, je posebej težko odpraviti. Nujno so potrebovali dobro rešitev. Gojitelji so začeli kulture gojiti v ločenih predelkih in jih pridelovati na rastnih substratih, namesto na prostem, in tako se je začelo gojenje na substratih.

Gojenje na substratih se je prvič pojavilo v praksi v prvi polovici 20. stoletja. Pomembno je napredovalo, ko so bile na voljo plastične posode. Proizvodnjo je bilo mogoče povečati in avtomatizirati. V praksi se je izkazalo, da gojenje na substratih prinese do 25 odstotkov večji pridelek v primerjavi z gojenjem na prostem. To je zato, ker je mogoče pri takšnem gojenju hranila sproti prilagajati dejanskim pogojem.

Ko smo v 80. letih 20. stoletja predstavili hranilo CANNA HYDRO, je postala izvedljiva pridelava v majhnem obsegu na inertnih substratih, zlasti na kameni volni. Formulo CANNA HYDRO že veliko let uspešno uporabljajo po vsem svetu in kljub mnogim poskusom kopiranja še nikomur ni uspelo razviti nadomestka.

Glinene kroglice

infopaper-hydro_text_3Glinene kroglice so izdelane z oblikovanjem gline v kroglice, ki jih nato žgemo v vroči peči. Zaradi tega se glina razširi in postane porozna. Glinene kroglice so na voljo v različnih oblikah in velikostih ter z dvema vrstama površine: gladko in grobo. Glinene kroglice se v vrtnarstvu uporabljajo od leta 1936. Njihova prednost je, da jih je mogoče dobro očiščene uporabljati tudi do pet let. Največja slabost glinenih kroglic je, da skoraj ne morejo vpijati vlage, zaradi česar niso primerne za substrate po metodi »drenaža v odpad«. Jih pa veliko uporabljamo v recirkulacijskih sistemih, v katerih hranila nenehno oblivajo korenine. To je zato, ker imajo glinene kroglice dobre podporne lastnosti, so težje od vode in zato ne plavajo. Poleg tega se glinene kroglice veliko uporabljajo v sadilnih mešanicah kot drenažna plast na dnu loncev pri gojenju na kokosovih vlaknih ali v sadilnih mešanicah.

Perlit

infopaper-hydro_text_4Perlit je steklasta vulkanska kamnina, ki jo zmeljejo in nato žgejo pri visoki temperaturi. Perlit je tudi inerten, vendar je zaradi slabih podpornih značilnosti relativno slab rastni substrat. Mogoče pa ga je uporabiti za izboljšanje sadilne mešanice, zlasti za povečanje deleža zraka v njej. Dandanes za to sicer obstajajo okolju bolj prijazne metode, na primer dodajanje bele šote.

Mapito

infopaper-hydro_text_5Mapito je zelo lahek substrat z omejeno zmožnostjo zadrževanja vode. To pomeni, da se substrat hitreje posuši in ga je treba pogosteje zalivati. Mapito je mešanica poliuretana (PU), kamene volne in včasih kokosa ali celo perlita. Večina vrst mapita ni »čistih«, kar pomeni, da imajo pogosto višjo električno prevodnost in nižjo vrednost pH kot idealni rastni substrat; to je velika pomanjkljivost mapita. Zato je pri uporabi mapita nujno, da zmeraj izmerite njegovo dejansko vrednost pH in električne prevodnosti in da ga pred uporabo dobro operete.

Ocenite članek: 
še neocenjen